Članke objavljamo praviloma v slovenščini, članke tujih avtorjev pa v angleščini. Besedilo naj bo jezikovno skrbno pripravljeno. Priporočamo zmernost pri uporabi tujk in – kjer je mogoče – njihovo zamenjavo s slovenskimi izrazi. V pomoč pri iskanju slovenskih ustreznic priporočamo uporabo spletnega terminološkega slovarja Slovenskega društva Informatika Islovar (www.islovar.org).

Znanstveni članek naj obsega največ 40.000 znakov, strokovni članki do 30.000 znakov, obvestila in poročila pa do 8.000 znakov.

Članek naj bo praviloma predložen v urejevalniku besedil Word (*.doc ali *.docx) v enojnem razmaku, brez posebnih znakov ali poudarjenih črk. Za ločilom na koncu stavka napravite samo en prazen prostor, pri odstavkih ne uporabljajte zamika.

Naslovu članka naj sledi za vsakega avtorja polno ime, ustanova, v kateri je zaposlen, naslov in elektronski naslov. Sledi naj povzetek v slovenščini v obsegu 8 do 10 vrstic in seznam 5 do 8 ključnih besed, ki najbolje opredeljujejo vsebinski okvir članka. Pred povzetkom v angleščini naj bo še angleški prevod naslova, prav tako pa naj bodo dodane ključne besede v angleščini. Obratno pa velja v primeru predložitve članka v angleščini.

Razdelki naj bodo naslovljeni in oštevilčeni z arabskimi številkami.

Slike in tabele vključite v besedilo. Opremite jih z naslovom in oštevilčite z arabskimi številkami. Vsako sliko in tabelo razložite tudi v besedilu članka. Če v članku uporabljate slike ali tabele drugih avtorjev, navedite vir pod sliko oz. tabelo. Revijo tiskamo v črno-beli tehniki, zato barvne slike ali fotografije kot original niso primerne. Slik zaslonov ne objavljamo razen če niso nujno potrebne za razumevanje besedila. Slike, grafikoni, organizacijske sheme ipd. naj imajo belo podlago. Enačbe oštevilčite v oklepajih desno od enačbe.

V besedilu se sklicujte na navedeno literaturo skladno s pravili sistema navajanja bibliografskih referenc APA, najpogosteje torej v obliki: (Novak & Kovač, 2008, str. 235). Na koncu članka navedite samo v članku uporabljeno literaturo in vire v enotnem seznamu po abecednem redu avtorjev, prav tako v skladu s pravili APA. Več o sistemu APA, katerega uporabo omogoča tudi urejevalnik besedil Word 2007, najdete na strani http://owl.english.purdue.edu/owl/resource/560/01/.

Članku dodajte kratek življenjepis vsakega avtorja v obsegu do 8 vrstic, v katerem poudarite predvsem strokovne dosežke.

Še nekaj napotkov avtorjem člankov

Napotki v nadaljevanju so namenjeni avtorjem v pomoč pri pripravi čim bolj kakovostnih prispevkov. Gre za priporočila in smernice, ki naj jih avtorji smiselno uporabijo pri pripravi prispevka. V nadaljevanju predstavljeni elementi so vsebinski sklopi in ne nujno poglavja.

Kakovost članka

H kakovosti članka navadno prispevajo: aktualnost teme, način predstavitve, strukturiranost in organizacija članka, razumljivost besedila, za znanstvene članke pa tudi metodološka ustreznost.

Naslov članka

Z naslovom vzbudite pri bralcu pričakovanja o vsebini članka, zato ga skrbno izberite. Naslov naj bo kratek in jedrnat ter naj primerno karakterizira vsebino, ki jo obravnavate v članku.

Povzetek

Povzetek naj v 8 do 10 vrsticah opiše vsebino članka in (pri znanstvenih člankih) dosežene rezultate raziskave in ga pripravite posebno skrbno, saj je poleg naslova to najbolj brani del članka. Bralci se na podlagi povzetka praviloma odločajo, ali bodo prebrali članek.

Ni dovolj, da povzetek samo našteje vsebino članka, temveč naj povzema bistvo članka. Prikaže naj problematiko, namen, cilje, način reševanja in bistvene ugotovitve ter sklepe. Naj bo kratek in jedrnat, nobena beseda naj ne bo odveč. Nepotrebne so uvodne besede, kot so npr. "avtor obravnava ..." ali "članek pokaže ...", bolje je takoj začeti z vsebino. Izogibajte se kraticam in okrajšavam, pišite v tretji osebi. Ne sklicujte se na besedilo članka in ne navajajte literature. Upoštevajte, da je lahko povzetek objavljen samostojno. Povzetek naj ne bo predolg (ne daljši kot 150 besed).

Uvod

Uvod opiše glavni problem, namen in cilje članka. Uvod naj ne bo prepisan povzetek članka. Na koncu uvoda nakažite, kako boste v nadaljevanju obravnavali prikazano problematiko.

Osrednji del besedila

Besedilo vsebinsko strukturirajte glede na vrsto članka, razbijte ga na ustrezno dolge in vsebinsko zaključene razdelke. Razdelki naj ne bodo izjemno kratki (npr. en odstavek) in ne pretirano dolgi (npr. celotno besedilo razen uvoda in sklepa v enem samem razdelku). Pri razdelitvi v razdelke praviloma ne uporabljajte več kot dveh ravni. Pri naslovih razdelkov smiselno uporabite navodila za naslov članka.

V članek ne vključujte vsebin, ki ne prispevajo k odgovoru na izbrano problematiko, četudi se vam zdijo zanimive. Programskih rešitev ne opisujte v podrobnosti (npr. menijev). Izogibajte se pretiranemu naštevanju (npr. cele strani alinej).

Posebno bodite pozorni na uporabo relevantne literature, na podkrepitev trditev in ugotovitev s sklicevanjem na literaturo ali z lastnimi dognanji. Presodite primernost navedb, ki ste jih uporabili, zlasti iz literature in virov ponudnikov tehnologije oz. rešitev (npr. prodajnih opisov).

Uporaba slik in tabel lahko bistveno prispeva k jedrnatosti, razumljivosti in zanimivosti članka. Zgradba tabel in grafov naj bo preprosta in pregledna. Praviloma je bolj priporočljiv prikaz podatkov s slikami (grafikoni) kot v tabelah. Pri pripravi slik upoštevajte, da bo tisk črno-bel, zato se v besedilu ali opisih slik ne sklicujte na barve na sliki. Slike in tabele morajo besedilo dopolnjevati, zato se v besedilu sklicujte nanje in jih opišite.

Pri podatkih, trditvah in ugotovitvah, ki niso neposreden rezultat vašega dela, citirajte vire, ki jih navedete v seznamu uporabljene literature in virov na koncu članka. S tem ustrezno podkrepite trditve in ugotovitve, ne lastite dosežkov si drugih, hkrati pa usmerjate bralca, ki ga zanima več, na dodatno literaturo. Upoštevajte avtorske pravice objavljenih del (npr. pri slikah).

Prispevajte k uveljavljanju strokovnih izrazov v slovenskem jeziku. Če se v članku sklicujete na več virov, ki uporabljajo različno terminologijo, v članku izraze poenotite (ne uporabljajte različnih izrazov za isti pojem).

Sklep

Navedite bistvene ugotovitve, prednosti in pomanjkljivosti predlaganih rešitev oz. ugotovitev, omejitve, odprte probleme ter predloge za nadaljnje delo. Sklep naj ne bo povzetek članka.

Literatura

Skrbno izberite literaturo, ki jo boste uporabili. V seznamu navedite le v članku uporabljeno literaturo, na katero se sklicujete.

Vrste člankov

Uporabna informatika objavlja znanstvene članke (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek ali objavljeni znanstveni prispevek na konferenci po tipologiji COBISS) in strokovne članke (strokovni članek, iz prakse za prakso, intervju, recenzija, obvestilo, poročilo ).

Znanstveni članki

Za znanstvene članke veljajo običajne zahteve, to so predvsem:

• Ugotovitve raziskave morajo biti predstavljene v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo oziroma mora članek vsebovati nove sinteze, ki vključujejo tudi rezultate lastnega raziskovanja avtorja.
• Članek mora biti organiziran kot znanstveni članek. Praviloma to pomeni, da mora vsebovati vse standardne sestavine tovrstnih člankov (uvod, metode, rezultati, diskusija, sklep).
• Vsebovati mora pregled dosedanjih dognanj na področju raziskovanja, t.j. pregled (znanstvene) literature področja, ki ga obravnava članek in obsežnejšo predstavitev osnovnih pojmov področja, ki ga pokriva članek.

Pri vsem tem je treba upoštevati, da je revija Uporabna informatika namenjena najširši strokovni javnosti, zato naj bodo članki napisani razumljivo in tako, da bodo zanimivi za široko strokovno javnost. Zato naj bodo jasno predstavljene problematika in ugotovitve raziskave na način, ki omogoča razumevanje bistvenih ugotovitev in možnosti uporabe raziskovalnih dosežkov v (poslovni) praksi (angl. managerial application). To mora biti posebej in nedvoumno izpostavljeno v sklepnem razdelku in v povzetku.

Strokovni članki

Namen strokovnih člankov je predstaviti dosežek ali temo, ki predstavlja novo kakovost za strokovnjake, ki delujejo v praksi na področju informatike in informacijskih tehnologij. Dosežki in teme, ki jih predstavljajo strokovni članki, so lahko zelo različni:

• Projekti: Lahko gre za uspešno speljan projekt in predstavitev njegovih rezultatov ter pozitivnih učinkov. Vsekakor ni prijetno in preprosto priznati, da je bil neki projekt delno uspešen ali neuspešen. V takšnih primerih je lahko v strokovnem članku predstavljena analiza projekta, katere namen je ugotoviti vzroke za njegov delni uspeh ali neuspeh. V splošnem gre lahko za različne projekte: razvojne, projekte uvajanja različnih sistemov ipd.
• Metode in tehnike: Strokovni članek lahko predstavi metodo ali tehniko, katere uporaba na nekem področju predstavlja prednost in omogoča boljše rezultate.
• Študija primera: Strokovni članek lahko predstavlja študijo primera na katerem koli področju ter na podlagi primera analizo v smeri, ki je smiselna za dani primer. Lahko gre npr. za analizo prednosti in/ali slabosti primera.
• Uporaba standardov in vpeljava ogrodij: Strokovni članki lahko predstavljajo nove standarde ali ogrodja ter primere njihove uporabe in uvajanja.
• Nove tehnologije: Predstavitev novih tehnologij je vsekakor primerna tema za strokovne članke, pri čemer se je treba izogibati komercialnim poudarkom.
• Drugo: Predhodno predstavljeni dosežki in teme predstavljajo veliko možnosti za strokovne članke, vsekakor pa ne vseh. Zato so avtorji vabljeni, da v strokovnih člankih predstavijo tudi druge vrste dosežkov.

Vsekakor pa mora imeti strokovni članek jasno praktično komponento, ki bo strokovnjakom na področju informatike ali uporabnikom informatike pomenila novo vrednost.

Namen strokovnih člankov je različen od namena raziskovalnih člankov, zato imajo strokovni članki praviloma drugačno strukturo in vsebinske sklope od raziskovalnih člankov.

Priporočljiva struktura strokovnega članka ima naslednje vsebinske sklope:

• Uvodni del: V uvodnem delu avtor predstavi namen članka.
• Kratka predstavitev področja: V tem sklopu avtor na kratko predstavi področje članka. Če gre npr. za članek, ki predstavlja uvajanje produkta CRM, naj avtor na kratko predstavi področje CRM in področje uvajanja produktov CRM. Obsežnejša predstavitev področja ni potrebna.
• Predstavitev problema oz. jedra članka: Ta sklop predstavi ključni del članka, jedro članka, ki odraža cilj pisanja članka. Če gre npr. za članek, ki predstavlja uvajanje produkta CRM, avtor predstavi nekaj ali večji del naslednjih vsebin: poslovno dejavnost, v kateri se uvaja produkt CRM, posebnosti take dejavnosti, zahteve za uvajanje, pričakovane učinke, pričakovane probleme, uporabljeni pristop in metod(ologij)o. Avtor lahko na kratko predstavi podobne primere uvajanja (vir za to so lahko članki v strokovnih revijah, strokovne knjige, članki na internetu ipd.). To povečuje vrednost članka, ni pa to obvezno.
• Predstavitev primera: Na podlagi predhodnega sklopa avtor predstavi (svoj) primer. Če gre npr. za članek, ki predstavlja uvajanje produkta CRM, naj avtor na kratko predstavi uvajanje izbranega produkta. V tem primeru članek ne sme biti komercialno obarvan in ne sme predstavljati produkta v celoti. Članek lahko na primeru tega produkta predstavlja uvajanje na način, ki ne predstavlja produkta v komercialnem smislu, temveč dejansko predstavlja njegovo uvajanje in pri tem nastale probleme.
• Sklep: Avtor glede na predstavljeno tematiko predstavi sklepe, povzame rezultate ali učinke ter poda predloge in napotke, ki bodo v pomoč tistim, ki se bodo srečali z enakim ali podobnim strokovnim izzivom.

Etična načela

Uporabna informatika objavlja samo izvirne avtorske članke in pri tem ne dovoljuje plagiatorstva. Pri uporabi del drugih avtorjev mora biti ustrezno naveden vir ob doslednem upoštevanju avtorskih pravic. Večkratna objava lastnih raziskovalnih ugotovitev je v omejenem obsegu dovoljena, predvsem v primerih, ko je prispevek predhodno predstavljen na konferenci, nato pa razširjen in z upoštevanimi sugestijami s konference pripravljen za objavo v Uporabni informatiki.

Uredništvo si pridržuje pravico preverjanja podobnosti besedil s temu namenjenimi programi.

Pred objavo članka mora avtor podpisati izjavo o avtorstvu, s katero potrjuje izvirnost članka in dovoljuje prenos materialnih avtorskih pravic.